Zadostuje, da stojijo in molčijo

Vesela sem, da sem vas navdušila s pravljico, nekatere do te mere, da so se odločile tudi sodelovati na mojem izzivu, kamor vas zopet prisrčno vabim. Že pogledati se splača v mojo galerijo. Vanjo lahko dostopate tudi s klikom na sličico na desnem traku.

Tokrat vam najprej pokažem svojo voščilnico z osnovno temo iz pravljice in sicer darila pod božično smrečico, kjer se pogled prav gotovo ustavi na Hrestaču, v družbi prav tako tradicionalne božične igrače, gugalnega konjička. Ta je mene obsedel pred nekaj leti, ko se je pri meni namesto HO, HO, HO, za praznike vzklikalo HI, HI, HI. Tale simpatiko od Hrestača je iz seta štampiljk, kupljenih v Beadsiju. Pobarvan z alkoholnimi flumastri Graphit in Grapho in izrezan na roke. Set vsebuje dva motiva. Drugega vam kmalu pokažem. Ga že barvam. Pri Bedsiju so imeli še en set, vendar je žal razprodan.

Voščilnica je v tradicionalnih barvah. Uporabljeni so čudoviti okvirji iz seta Vesela pošta Najlepšega para. Ozadje pa izdelano s Sizzixovo 3D embossing mapico. Njihove so tudi smrečica in darilca.

Takole mirno stojijo

in čakajo, da se zapakirajo v kuverte skupaj s prazničnimi voščili.

Preden je tale vojska pristala na voščilnicah, je bilo kar nekaj dela z njimi: od odtisa, barvanja, izrezovanja na roke….

Tokrat vam ne bom ponudila povezave do baleta, ampak lahko spodaj pri malo daljšem opisu najdete povezavo do enega izmed muzejev Hrestačev, kjer vas filmček popelje po pisanih policah pravih lesenih figuric terilcev orehov in v katerem le ti zaplešejo tudi na glasbo iz znanega baleta.

Tina Z. me je opozorila na brezplačno virtualno izvedbo baleta v živo. Tina hvala. Dovolj časa bo, da si jo ogledamo.

https://scontent.flju1-1.fna.fbcdn.net/v/t1.0-0/p640x640/129117957_10158164266519794_3716174592724217520_o.jpg?_nc_cat=1&ccb=2&_nc_sid=340051&_nc_ohc=QoNe5oGQgZAAX_CPlIr&_nc_ht=scontent.flju1-1.fna&tp=6&oh=3b9230ceb5dfc987b715fddff7c84eba&oe=5FF241AD

In to so moji tisti, ki samo so in stojijo in me ob vsakem pogledu nanje razveselijo.

Jaz pa s svojo voščilnico še 3. sodelujem v Veseli hiški,  ima v decembru čudovit izziv z naslovom Praznični čas.

Tudi pri 52cct ta mesec omogočajo sodelovanje s sklicevanjem na kateri koli izziv v letu 2020. Na moji voščilnici sta pretežno rdeča in zelena barva, kar ustreza izzivu:

In na koncu se prijavljam še v Decembersko galerijo Najlepšega para, saj sem uporabila njihove šablone.

Za tiste bolj vztrajne, ki jih zanima še kak zanimiv podatek o Hrestačih:

Tokrat sem si sposodila nekaj stavkov iz članka Saše Bojc, z naslovom Hrestači, varuhi tradicionalne podobe božiča; Zadostuje, da so (v okras), da stojijo in molčijo, ki si ga v celoti lahko ogledate tule, Hrestače pa opisuje takole:

…Vzravnani kralji, brkati vojaki in konjeniki so vse pogosteje samo še okrasna božična vojska. Originalni kralji neznanih kraljestev so izdelani z veliko ročnega dela, največji, 70-centimetrski, pa dosegajo tudi ceno 720 evrov. Tudi ob dolgih zimskih večerih le redki še trejo trde lupine lešnikov in orehov, ko pa je priročneje zobati že izkoščičene iz plastičnih vrečic. Kljub temu terilci lupinastega sadja še zdaleč niso odšli v pozabo. Ko se leto začne iztekati v božični čas, hrestači vseh velikosti in oblik, predvsem zaradi svoje slave in slikovitega videza, prilezejo na svetlo, na stojnice tradicionalnih božičnih sejmov in v bližino božičnih drevesc….

Iz leta v leto, ponekod tudi iz generacije v generacijo, se dvigajo iz škatel in omar, da bi ohranili stereotipne predstave o idiličnem božiču. Tako kot Klara iz večno aktualne Hoffmannove pravljice o Hrestaču in mišjem kralju iz davnega leta 1816, ki je po zaslugi še bolj pravljične uglasbitve Petra Iljiča Čajkovskega konec 19. stoletja začela osvajati srca gledališkega občinstva. Ruski balet je, potem ko se je od sredine 40. let začel širiti po odrih v ZDA, očitno prevzel tudi Jackie Kennedy, ki je slovela po prefinjenem okusu, in je zaslužna, da je božična jelka v Modri sobi od leta 1961 okrašena na izbrano temo, ki je nekakšna rdeča nit decembrskih praznikov v Beli hiši. Tistega leta si je zamislila jelko v starinskem slogu z igračami, ptiči, angeli, svečkami in liki iz baleta Hrestač, s čimer je pokazala na svojo ljubezen do baleta, klasične glasbe in kulture.

Tri desetletja zatem pa je ena od nekdanjih ameriških baletnih učiteljic Arlene Wagner s svojo zbirateljsko vnemo poskrbela, da so ZDA dobile še svoj muzej terilcev. »Gospa hrestač«, kakor se je je prijelo poimenovanje, je muzej, ki se danes ponaša z več kot sedem tisoč primerki iz več kot petdesetih držav sveta.

Še danes v domove po vsem svetu, predvsem zaradi kultnega videza, najbolj množično marširajo hrestači iz Nemčije, za njimi se ozirajo tudi zbiratelji z vsega sveta. Zato vzravnanim kraljem, brkatim vojakom in konjenikom, tudi ponižnim beračem in palčkom v resnici sploh ni treba nič početi, dovolj je, da so (v okras), da stojijo in molčijo. Marsikateri zaradi svoje pomanjšave sploh ne bi zmogli streti lešnika, kaj šele oreh.

Hrestači so se rodili v Seiffnu v jugovzhodni nemški zvezni državi Saški, in to bolj kot ne po sili razmer. Ko so v teh krajih v pogorju Erzgebirge ob češki meji v 17. stoletju pod zemljo začele presihati zaloge različnih kovin, so se preusmerili v izdelke iz lesa, najprej v izdelavo vsakdanjih predmetov, stole in posodje, v začetku 18. stoletja že v igrače. Stoletje zatem so lesene živali in vojake, igrače na kolescih pa tudi zbirateljske predmete že izvažali v ZDA in Veliko Britanijo, v motivih in figurah pa se je zrcalila rudarska tradicija, ki vztraja še danes.

Hrestači so preživeli gospodarske krize, vojni, komunizem in poplavo kitajskih ponaredkov, izumrtje pa jim grozi predvsem zaradi pomanjkanja zanimanja mladih za ta poklic, ali pa zaradi tega, ker so jih izpodrinili novejši, modernejši motivi, so zapisali v Spieglu.

Kje drugje kot v Nemčiji, v Neuhausu, prav tako v pogorju Erzgebirge, je doma muzej hrestačev, ki se ponaša z več Guinnessovimi rekordi. Prvega so podrli leta 1993, ko so postavili 3,86 metra velikega delujočega možatega terilca, to jim je z vpisom leta 1994 potrdila tudi Guinnessova knjiga rekordov. Štiri leta pozneje so se med rekorderje vpisali z največjim na svetu, ki deluje na hidravliko in ima skoraj šestmetrsko lastno hišo. Konec 90. let so jih že potrdili kot največjo zbirko na svetu; tedaj so imeli 4334 primerkov, danes že veliko več kot pet tisoč. Nazadnje, vsaj tako navaja njihova spletna stran, so se z novim rekorderjem, visokim kar 10,10 metra, postavili ob prvem kraljevem prazničnem sejmu avgusta 2008, dve leti zatem ga je kot največjega na svetu potrdila tudi najslavnejša zbirka rekordov. Rekorde so dosegali tudi v druge smeri. Imajo hrestača, velikega komaj 4,9 milimetra, izdelanega iz zobotrebca, pa tudi 2,65 metra visoko in 4 metre veliko veverico, težko 590 kilogramov, ki je pravzaprav še najbolj poklicana, da tre orehe in lešnike……

Če si se prebila do konca te objave, potem sem ti prav gotovo ukradla nekaj časa, ampak si bogatejša za kakšno informacijo o Hrestaču.

3 comments

  1. Čisto vse sem prebrala, prav navdušilo me je, tako kot v vseh objavah. Najprej čudovite voščilnice in super, da si nam dala na ogled svojo vojsko Hrastačev. Res vztrajno, da si jih izrezala na roke, ampak se je splačalo. Na voščilnicah so čudoviti. No, ravnokar pa prihajam iz muzeja. Hvala ti za poduk in video.

  2. Draga moja tole je res prava praznična vojska, ki verjamem prinaša le mir in blagostanje v domove. Enkratna izvedba in ves ta trud, ki ga vlagaš v izdelavo in predstavitvijo neverjetne zgodbe ter zanimivosti okrog pravljice Hrestača me navdušujejo z vsako tvojo objavo bolj. Moji izdelki so še v izdelavi in prav gotovo se ti pridružim v tem čudovitem pravljičnem Izzivu. Hvala za tvoj obisk v naši Veseli hiški ! Objem, Veana R.

  3. Uau, pa jih je res za celo vojsko. Kako pridna si bila. Resnično čudovit pogled na vse te prekrasne voščilnice. Hvala, da si s svojo vojsko prikorakala na obisk v Veselo hiško.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.