Hrestač in knjižna dela

Ideja za moj praznični izziv je v prvi vrsti nastala zaradi tradicionalnega božičnega okraska. Zavoljo popularnosti v zadnjem času, je nekaj figuric tudi pri meni, ampak fotošuting teh še pride na vrsto. Tokrat vas povabim v pravljični svet s svojo voščilnico, na kateri je upodobljena Hrestačeva figura na štampiljki iz seta Just Rite. Zelo sem bila vesela, ko sem ga pri brisanju prahu s starih ustvarjalnih pripomočkov naključno odkrila.

Samo podobo sem pobarvala z alkoholnimi markerji. Podlago sem izdelala v motivu kara s pomočjo TH štampiljke, podlago pa sem izrezala s pravokotnikom s šivi Najlepšega para. Za praznični bling sem dodala še pravokotnik iz zlate folije, katerega posebej poudari še en rdeč okvir. Bela osnova za voščilnico pa je v skladu z vso belino.

Danes vam bom predstavila knjižni del pravljic, ki sta me navdihnili.

Zelo sem vesela, da sem uspela v antikvariatu oz. na Bolhi dobiti izvedbi, ki ju je slikovno obogatil isti ilustrator. Navdušena pa sem tudi nad njuno ohranjenostjo.

Čudovita upodobitev prazničnega večera: Marie s hrestačem, Fritz s svojo vojsko. Vse skupaj pa pod bogato okrašeno jelko, izza katere kuka enooki boter Drosselmayer.

Dickensova Božična pesem v prozi je bila uporabljena pri slovenski izvedbi baleta Hrestač- Božična zgodba, kjer na čudovit način obogati plesočo pravljico.

V galeriji mojega izziva Hrestač -Božična pravljica, se že piše in riše vaša ustvarjalna zgodba. Tam, kamor vas prisrčno vabim, da sodelujete s svojimi izdelki, na katerih je glavna tema ena izmed tem iz pravljice. In pravljica se bo še nadaljevala  v naslednjih objavah.

Za tiste, ki morda pravljice ne poznate, je morda zanimiv tekst v nadaljevanju. Morda se bo porodila še kakšna ustvarjalna ideja. Za vse pa spet ena baletna povezava in sicer Uvertura v izvedbi moskovskega baleta (klik na sličico), dogaja pa se v Drosselmeyerejevi delavnici:

Še nekaj informacij za vztrajne:

Uvodno pravljico, ki se dogaja na sveti večer, smo že spoznali. Za ostale zgodbe bo še čas, na tem mestu pa vam predstavim knjižno delo, v obliki izvlečka nekaj takšnih predstavitev, dostopnih na spletu. Koristi k analizi že prebrane pravljice, hkrati pa je iz opisa zaznati tudi površno vsebino.

Zgodbo HRESTAČ IN MIŠJI KRALJ, ki pripoveduje o spopadu dobrega in zla, kjer pogum in drznost, ki spremlja dobro, le temu zagotavljata zmago, je napisal E.T.A. Hoffmann leta 1816. Zgodba uči o resnični ljubezni, ki ni odvisna od lepega videza. Široko je znana po zaslugi baleta P.I. Čajkovskega (1892), na podlagi katerega je nastal eden najbolj znanih baletov in številni animirani filmi, se nam pomaga potopiti v čarobni svet otroške fantazije.

Glavni junaki so Hrestač – začarani princ, Marie – sedemletna deklica, ki ji je boter podaril Hrestača, Fritz – dekličin brat, Drosselmeyer – boter otrok, mišji kralj.

Pripoved poteka v dveh umetniških prostorih – resničnem (hiša Stahlbaum) in fantastičnem, (preoblikovana dnevna soba z oživljenimi igračami in potovanjem po kraljestvu igrač; zgodba o trdem orehu), ki tako lepo združujeta pravljični zaplet. Otroka celotno dogajanje sprejemata kot resnico, medtem ko so odrasli prepričani, da se je nočno dogajanje (boj Mišjega kralja s Hrestačem, popotovanje po kraljestvu igrač) zgodilo zaradi visoke dekličine vročine ali pa je plod domišljije oziroma sanj.

Mariine čudovite dogodivščine se začnejo v božični noči (24. in 25. decembra) in trajajo vsaj en teden in tri noči: prvih sedem dni po poškodbi komolca deklica preživi v postelji in posluša pravljice; naslednje noči Mišjemu kralju podari sladkarije v zameno za Hrestačevo življenje.

Pravljični svet dela občasno prodira v resnični svet Stahlbaumov: starši vidijo oglodane sladkarije svoje hčere, popolnoma iskreno presenečeni, kako je to postalo mogoče, saj v hiši nikoli niso imeli miši; Marie odraslim pokaže sedem zlatih kron Mišjega kralja, ki jih ji je je podaril Hrestač; Drosselmeyer pripelje v hišo svojega nečaka, ki je presenetljivo podoben (po videzu, oblačilih) mladeniču iz Zgodbe o trdem orehu.

Kraljestvo igrač, skozi katerega Marie potuje s Hrestačem, je svet sladkarij, katerega osnovo sestavljajo bonboni, pomaranče, mandlji, rozine, limonada, mandljevo mleko, medenjaki, med in ostale sladkarije. Prebivalci tega kraljestva se odlikujejo po neverjetni lepoti, narejeni pa so iz sladkarij ali plemenitih kovin in kamnov. Božična tema v pravljičnem svetu je utelešena v obliki božičnega gozda in občasnega pojavljanja števila dvanajst (glede na število mesecev v letu) – na začetku v obliki dvanajstih araphatov, ki spremlja Marijo in Hrestača na Rožnatem jezeru, nato – dvanajst strani, ki se srečujejo z otroki v bližini gradu Marcipan. Rože postanejo element za okrasitev glavne stavbe Kraljestva igrač.

Pravljica o trdem orehu predstavlja svet klasične čarobne zgodbe o lepi princesi, ki jo je začarala hudobna čarovnica, ki jo odčara princ, Drossemayerjev nečak, tako, da sam postane začaran v grdega Hrestača, saj ga princesa, ki bi se morala z njim poročiti, brezčutno zavrne. Marie je preprosto dekle, ki ni princesa po rojstvu, ampak po duhu, zato vzljubi Hrestača ne glede na njegovo podobo ter mu s tem pomagata k vrnitvi v svet in ni naključje, da se ob pogledu v Rožnato jezero prikaže v podobi pravljične princese.

Tanka meja med resničnim in domišljijskim svetom temelji na temi, tišini in/ali odsotnosti odraslih likov: igrače v dnevni sobi oživijo ob polnoči; Mišji kralj in Hrestač prideta v Marijino sobo, ko vsi spijo; bitka med igračami in mišmi se konča z dekličinim padlim čevljem; Marie se vrne iz Kraljestva igrač zjutraj po prebujanju; Preobrazba Hrestača v Drosselmeyerjevega nečaka se zgodi, ko Marie reče, da se mu zaradi njegovega neprivlačnega videza nikoli ne bi odpovedala.

Ko smo že ravno pri pravljicah, knjigah in ilustracijah, bi vas rada opozorila na novorojeno pisateljico pravljic Darjo, ki je ravno izdala dve čudoviti pravljici, kar si podrobneje lahko ogledate na njenem blogu. Tam poteka tudi nagradna igra.

Ker sem na voščilnici med drugim uporabila okvir s šivi iz seta Najlepšega para, svoj izdelek prijavljam tudi Galerijo meseca novembra Najlepši par.

5 comments

  1. WAW…kar padla sem v to pravljico in moji možgančki že sestavljajo slikco….Uh, res že dolgo nisem bila tako navdušena nad kakšno zgodbo…glede na to, da jo poznam samo po imenu, nisem je ne brala ne gledala baleta…..jap…..navdušena do lune in nazaj….
    Se bojim, da bodo moji danes ostali brez južne, če se zakopljem v svojo delavnico in takoj začnem!!!!!
    Darjini obe pravljici imam že doma in sem ju že prebrala (babi jo mora prva testirat, potem pa gredo obe pod novoletno jelko za moji prvi dve vnukinji, ki sta v 1. razredu in ravno tako obožujeta knjige….
    Skratka….Darjini pravljici sta enkratni in ju res močno priporočam…
    Tvoje nadaljevanje zgodbe pa komaj čakam!!!!!

  2. Aja, itak….glavno pa pozabim!!!!!……Voščilnica z glavnim likom na sredini je prekrasna….Pozabljen karo papir sem občudovala že pri Tini (Treebug) in res dobro paše na zlato barvo….

  3. Sploh ne vem kje bi te začela hvaliti. Najprej, tvoj blog je čudovit, ozadje s snežinkami je prelepo. Hvala tudi za dobrodošlico Hrastača. Vračam poklon tebi, ki si nam pričarala tako lepo zgodbo, da sem čisto navdušena, ravno tako kot Mojca. Ni kaj, ljudje se najdemo v pravljicah. Da ne bom v vsem navdušenju tudi sama pozabila pohvaliti čudovite voščilnice. Hvala tebi za najavo pravljic in Mojci za lepe besede, ki mi veliko pomenijo. Neizmerno si me osrečila s tvojim veselo decembrskim izzivom.

  4. Draga Magda, koliko čarobnih spominov si mi prinesla. Kot ti, tudi sama obožujem Hrestača in njegove sojunake – z njimi se rada srečujem v pravljici, plesu in glasbi, očaral pa me je tudi film. Medtem, ko si ti uživala v ljubljanskem baletu sem pred leti z družino doživela čarobne trenutke pri vas v Mariboru – neprecenljivi spomini. Vem, da si bom balet ponovno ogledala 🙂
    Hvala za navdih, v kratkem ti pokažem, kaj je nastalo 🙂
    Pravljičen vikend ti želim, Majda

  5. Kako dobro napisana objava. Si me prav popeljala nazaj v srednjo šolo, ko nas je učiteljica nemščine v prazničnem decembru peljala v Graz gledat balet Hrestač. Nepozabni spomini. Upam, da si tak balet še kdaj ogledam.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.