Koledar na kuhinjskih servetih

Vsako leto dobim setveni koledar,  kupim lokalni gasilski koledar, sestra mi priskrbi cerkvenega iz rojstne župnije, za službo si že nekaj let moramo sami kupovati vložke za namiznega in nenazadnje si vsako leto kupim koledar na kuhinjskem servetu, ga zavijem in potem mi ga Božiček prinese.

Ja tako skromno si pri nas gremo obdarovanje. Bilo bi zanimivo pokazati, kako lepe gatke dobijo vsako leto moji fantje. In vsako leto pišejo prav zanje.

Pač rada zbiram določene stvari in tile servetni koledarji so poleg vsega še uporabni. Ne vem točno, od kdaj naprej sem jih začela zbirati oz. kupovati, ampak takole sem jih danes zložila v vrsto:

V obdobju petnajstih let mi torej manjkajo le trije. Zanimivo, na nobeni nisem našla podatka o proizvajalcu, le zankica s slovenskim napisom 100% bombaž ali še etiketa z imenom silvia ali koledar in nič več. Odraz časa pač.

Moji koledarji imajo še kakšno dodatno vrednost zame glede na to, kdo mi jih je poklonil, morda je zame pomembna kakšna letnica. Tiste od Bombažne predilnice Maribor mi je poslala teta po mami, ki je bila nekaj let tudi moja nadomestna mama, ko sem otroštvo preživljala na kmetiji, kjer se je rodila moja mama. Zašiti pa so v posebne vrečke za shranjevanje kruha. Mislim pa, da so vanje shranjevali tudi močno opotičeno potico. Tisti z italijanskimi napisi nosi letnico, ko sem prvič rodila- točno na svoj rojstni dan.

Spodnje sem izpulila iz rok moje tete v Hiši mojega očeta, izpričujejo pa njihovo mnogoštevilno uporabo že moje tete, ki je zaradi dotrajanosti servetov le te odnesla na svoj rojstni dom. Ta dva koledarja imata tudi najstarejšo letnico v moji zbirki, jaz pa sem bila takrat brucka v Ljubljani. Lahko računate, koliko sem bila takrat stara, nikakor pa ne računajte koliko sem danes.

Pa še nekaj nostalgičnih servetov, zašitih v vrečke, v katerih smo kupovali prašek. Nabrala sem jih v omari znanca, kjer so praznili staro hišo pred njeno obnovo. Poleg teh vrečk sem domov prinesla tudi nekaj tistih starih rjuh iz čisto pravega domačega platna. Bo za sivkine dišeče vrečke.

Tale zbirateljska objava je nekako v duhu koledarjev, ki se v naših domovih običajno v tem času zamenjajo. Pri meni kateri ostanejo, na primer Gasparijevi, koledarji s starimi voščilnicami.

Če ima katera slučajno doma kak koledar na servetu, ki ga ni v moji zbirki, pa ga z veseljem prevzamem, zamenjam, kupim, predvsem če bi ga namenile zaradi dotrajanosti zavreči.

Da bi se vam dnevi na koledarju ne odštevali prehitro!!!!!!!

 

 

10 comments

  1. No to pa je zanimiva in še praktična zbirka. Tudi pomislila nisem, da jih vsako leto natisnejo. Če bom le katerega kje “ujela” ga dobiš, z veseljem ti bom obogatila zbirko. Si bom prav zapisala,katera jih zbira – ker se zna zgodit, da pozabim:). Bodi uspešna še naprej in lep pozdrav, Andreja V.

  2. Nostalgičen pogled na vrečke v katerih je bil shranjen pralni prašek. Imaš res lepo zbirko. Niti pomislila ne bi, da katera zbira te bombažne serviete 🙂
    Želim ti lep začetek prvega delovnega tedna v novem letu.

  3. Vau, ti tako lepo vse shraniš in tale objava me sploh ne preseneti. Prava nostalgija. Bom šla tudi sama v akcijo, jaz sicer nimam nič od tega, bom pa povprašala.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.