Zmešana objava

Malo Miklavža, rojstni dan, znamke, lansko novo leto.… Le delček, ampak res delček mojega zaostanka iz celega leta. Vedno sem tako zelo vesela in hvaležna za vse kar dobim, potem pa se ne znam zorganizirati, da bi se zahvalila še na takle način. Danes sem na dopustu in med drugim tudi pospravljam in hitim narediti še kaj, da me čas čisto v vsem ne prehiti.

Saj ne da bi ne imela kaj novega za objaviti, ampak želela sem se malo zahvaliti za nazaj.

Tole so ročno izdelane voščilnice iz preteklega leta, ki so prispele na moj naslov. Slika je stara, tako, da je morda prišla še katera, pa se tukaj opravičujem.

Če na hitro pogledate moje letošnje objave, potem vam je morda jasno, da je bila ena izmed teh voščilnic, oziroma njena izdelovalka kriva za moj eko beli stil. To je tale, mojstrice Martine, za katero žal na njenem blogu sedajle nisem našla konkretne objave. Torej najlepša hvala za navdih, ki me še vedno drži. Pa še to moram dodati, to je bila prva voščilnica, ki mi je lani polepšala dom.

Skupaj z ostalimi lani prejetimi voščilnicami:

Rojstni dan praznujem v času, ki ga preživim med sivko, zato se tudi šele sedaj zahvaljujem za tole: Tini (mislim, da sva v Celju skupaj izdelovali kroglo ali smreko, pa se nisva spoznali), Renati, Sonji hvala tudi za znamke, Mojci hvala tudi za verižico, Martini hvala tudi za butarico, ki je odišavila cel poštni nabiralnik.

Da se za vse ustvarjalne navdihe, debate- ponujeno ramo za naslonit, ko je to potrebno in še marsikaj, ne pozabim zahvaliti še moji zlati sestrični, ki nas tokrat vabi s svojim že četrtim veselodecemberskim izzivom, na katerem z veseljem sodelujem. Včasih sem ji malo več pomagala, sedaj pa sem jo pustila na cedilu. Ampak saj veste, da ona, ena in edina Metuljčica zmore vse.

Miklavž je letos nakupoval na štantih domače obrti. Meni je prinesel simpatične zoknčke v barvi sivke-itak, katere avtorica je vidna iz slike. Kako domiselno zavito in opremljeno za navodili za uporabo.

Marjanca pa je moja filatelistična frendica, ki me vsake toliko razveseli  v hobiju, ki sem ga za kratek čas dala malo na stran. Saj sem že povedala, brhke mladenke, da sem si preveč hobijev zadala in nekako ne sfolgam vsega. Ja bolj si star, bolj gre na počas. Pa ga ni remonta, ki bi pomagal.

Saj sem vesela, da sem s tole objavo nekaj naredila za nazaj, ampak po pravici povedano, se počutim kot da bi se poslavljala za vedno. Moram drugič sproti.

Zvečer pa sledi ena redna večerna praznična objava. Vsem ki ste v službi, sploh tisti ta dolgi, želim, da vam čimprej mine, drugim, ki imate možnost, pa izkoristite sonček, tudi jaz skočim malo ven.

3 comments

  1. ja, res sva verjetno skupaj ustvarjali smreko, samo žal ne vem, katera si – upam, da se bova na kakšni prihodnji delavnici spoznali.
    drugače pa jaz poskušam objavljati sproti ravno zaradi tega, da mi blog služi kot nekakšen arthiv, ker drugače bi pozabila, kaj vse sem ustvarjala …

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.