ArtMBR

…od materiala do izdelka…

Izdelava 3D obeskov iz keramičnega gipsa – navodilo

Trenutno se ukvarjam s svojo dolgoletno ustvarjalno zvrstjo, ki pa je zadnja leta v senci papirčkanja in sicer z gipsanjem. K temu me je vzpodbudila potreba po skladiščenju velikega števila kalupov, ki se mi jih je nabralo od leta 1997, ko sem kupila prvega. Naredila sem si seznam, jih poslikala in del njih bo odpotovalo v naše “skladišče za izvensezonske pripomočke.” Kalupe pri uporabi resnično čuvam, tako, da se mi jih je le nekaj zlomilo, ali pa sem jih posodila in jih nisem dobila nazaj, vsi ostali pa so se skrivali po raznih neprimernih mestih in ko so me otroci izgnali iz svoje sobe, je bila akcija nujna.

Ker tudi pri gipsanju prav pridejo razni nasveti, izkušnje, informacije, sem se odločila za tole navodilo, meni v opomnik, če bom kalupe za nekaj časa odložila, vam, če boste v njih našli kaj koristnega in iz razloga, da dobim spet malo prakse, saj smo se z Metuljčico odločile, da bova letos ustvarjali malo tudi na tem področju.

Pa naj preidem na navodilo za izdelavo 3D obeska.

Potrebujemo: 3D kalup (jaz sem uporabila Hobby Fun  2002 008 – 3D Weihnachtsdeko) , keramični gips (jaz prisegam na Stewalin), vodo, palčko in plastični lonček za mešanje mase, zankice za obešanje, oster nožek, žlice za zajemanje gipsa in ena manjša za postrganje tekoče mase iz lončka, klešče za zavijanje zankic, čopiči za popravljanje napak, plastični zamaški za podstavljanje kalupa in za mešanje tekoče mase za popravke.

Obvezno si pripravimo kakšen rezervni kalup z manjšimi motivi za porabo odvečne mase in razne posode, škatle za podlaganje kalupov. Priprave imejmo predhodno vedno pripravljene, ker se masa zelo hitro trdi in moramo imeti vse že pri roki.

D

Delovno površino zaščitimo s časopisnim papirjem. Pripravimo kalup tako, da bo tudi po polnjenju v ravnini. Jaz si pomagam s plastičnimi zamaški, škatlicami, skledami škatlami, odvisno od kalupa. Na spletu boste našli tudi priporočila za uporabo riža, mivke. Za tega so bili dovolj kar pokrovčki. Maso zmešamo v razmerju, ki je navedeno na gipsu. Jaz imam že nekaj izkušenj, pa nič več ne merim. V vodo z žlico nasujem prah in počakam kakšno minuto, nato zmešam s palčko, tako, da dobim gladko še dovolj tekočo maso. Mirne duše dodam še kakšno žličko, če se mi zdi preredko ali par kapljic vode, če se mi zdi pregosto. Če je masa pregosta, se težko vliva in hitro suši, če je preredka, je zgornja površina po sušenju hrapava in pušča sledove gipsa na roki. Potrebna količina gipsa je ponavadi navedena na navodilu, ki spremlja kalup.

Mi ga najprej vmešamo polovico! Ali je bolje, da ti mase ostane, ali je bolje, da jo naknadno domešaš, je stvar posameznika. Načeloma je bolje prvo, če pa gre na knap za gips, pa je bolje drugo.

S tako pripravljeno maso napolnimo odprtine v kalupu do vrha, raje malo več, kot premalo. Vlijemo le v eno od dveh polovic posameznega motiva. Meni se je pokazalo, da je bolje najprej vliti tisto polovico motiva, ki je težja. Upam, da se dovolj vidi, kljub slabšim posnetkom, ker so narejeni ponoči. Ne boste verjeli, ampak spodnja vrsta so odprtine, na sliki pa je videti, kot bi bili izbočeni. No to pa je optična prevara. Če se potrudite, boste videli tudi pravilno.

 

S prsti potapkamo po kalupu, da počijo morebitni zračni mehurški. Zankice za obešanje stisnemo, tako, da jih bomo lahko vsavili v vlitke in jo zapognemo pri zanki za 80 stopinj

???????????????????????

 

ter jih vstavimo v vlitke, ko je masa toliko strjena, da zankice ne potegne vase.

??????????????????????

Med sušenjem, katerega čas je odvisen od zunanje temperature, pa nekaj napotkov pri vlivanju. Lončka in orodja, umazanega od gipsa NIKOLI, ampak res nikoli, ne spiramo v umivalnik, ampak počakamo, da se posuši, strjeni gips pa odluščimo od pripomočkov, če je potrebno si pomagamo z nožem in ga odvržemo v smeti. Večje koščke ali morebitne pokvarjenčke porabimo pri vlivanju večjih motivov, tako, da jih porinemo v do polovice napolnjen kalup, nato dolijemo do vrha. Jaz včasih višek kar zlijem ali postrgam na gladko poršino in posušenega potem porabim za opisani namen.

Tudi ugotovitev, kdaj je vlitek dovolj suh, da ga stresemo  iz kalupa, je stvar izkušenj. Vsekakor pa presuh ni nikoli, lahko pa je prekrhek, če ni dovolj suh in se nam lahko zlomi, še posebej pri nekaterih kalupih kakšen detajl, nosek, rokica . No meni se je pri tem kalupu pri prvem vlivanju zgodilo, da je ostal snežak brez noseka. Definitivno zato, ker sem bila nestrpna in sem prekmalo spraznila kalup. No takšna težava pa se lahko zgodi tudi pri šlampastem spraznjevanju kalupa, zato vedno zelo previdno potolčemo s kalupom, obrnjenim navzdol po dlani. Tu moramo biti pač vztrajni, da to naredimo večkrat, šele če nikakor ne gre smo malo bolj močni. Kalupi vendar niso zastonj, da bi jih lomili.

Vlitkom  z ostrim nožkom previdno porežemo štrleče robove, da se bodo lepo prilegli v odprtino druge polovice, ker lahko preizkusimo na kalupu. Pomembno: zankice s kleščami obrnemo tako, da nam ne bodo v napoto pri  “lepljenju” na drugo polovico.

???????????????????????

Suhe polovice si zložimo v vrsto, da bomo vedeli katera polovica sodi kam. Meni se je prvič zgodilo, da sem družila napačno polovico. Ko so odprtine polne tekoče mase, ne vidomo več motiva. Sedaj si pripravimo drugo polovico mase in jo vlijemo v drugo polovico odprtin do vrha. Ko se masa začne strjevati (to je spet težko določiti, ker je odvisno od marsičesa: gostote mase, zunaje temperature, debeline kalupa…), v odprtine prevedno položimo prilegajoče polovičke. Tu moramo biti pa res natančni. Rahlo, ampak res rahlo jih potisnemo v spodnji del, da se bo masa sprijela in zlepila oba dela vlitka.

???????????????????????

Sedaj se nam nikamor več ne mudi, le potrpežljivo počakajmo, da se zadevice  dovolj strdijo, predenj jih stresemo iz kalupa.

No tu pa so že trije primeri 3d vlitkov. Pri prvem je rob, ki je najboljši. Pri takih sem zmagala, samo še rob previdno odrežem z nožkom in obesek gre na sušenje na radiator. Pri drugem, kjer se sicer slabo vidi, je po obrezovanju v nogici ostala luknja, tretji pa je najhujši pokvarjenček, ki mi je nastal pri eni izmed današnjih serij.

???????????????????????

 

Ampak nobene panike, tudi to se da lepo popraviti.  Tudi snežaku brez noska bom brez težav naredila novega. To pa pokažen v naslednji objavi, pri dnevni svetlobi, da bom lahko naredila tudi lepše posnetke.

Zelo bom vesela, če bo katera dodala kakšen svoj nasvet ali izkušnjo v smeri lažje in kvalitetnejše izdelave.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

Information

This entry was posted on januar 3, 2014 by .
Ustvarjanje po moje

...od materiala do izdelka...

METULJČICA USTVARJA

...od materiala do izdelka...

Moja darila

...od materiala do izdelka...

Lea ustvarja

...od materiala do izdelka...

Na obisku pri Oldpunci

...od materiala do izdelka...

Moje drobtinice23

...od materiala do izdelka...

Ustvarjalna skrinja

...od materiala do izdelka...

Chez moi

...od materiala do izdelka...

treebug

...od materiala do izdelka...

Tako preprosto, igrivo, ustvarjalno ...

...od materiala do izdelka...

%d bloggers like this: